Zatochenici
     
Ot zanik-slqnce ozareni, 
aleyat morski shirini; 
v igra stihiyna umoreni, 
pochivat yarostni vqlni ... 
I koraba se nosi leko 
s popqtni tihi vetrove, 
i cheznete v mqgli daleko 
viy, rodni bregove 
     
I nyakoga za pqt obraten 
edva li ste udari chas: 
voda i susha - neobyaten, 
sveta ste bqde sqn za nas! 
A Vardar, Dunav i Marica, 
Balkana, Strandja i Pirin 
ste greyat nam - do grob zarica 
sred spomenqt edin. 
     
Rushiteli na gnet vekoven, 
prodade ni predatel klet; 
slujiteli na dqlg sinoven, 
osqdi ni vraga zaklet... 
A mojehme, rodino svidna, 
niy mojehme s dokraen jar 
da vodim boy - sqdba zavidna! - 
kray tvoya svyat oltar. 
     
No korabqt, uvi, ne spira; 
vse po-dalech i po-dalech 
leti, otnasya ni ... Prostira 
noshta kriloto si - i vech 
edva se myarkat ochertani 
na tqmnomodqr nebosklon 
zamislenite velikani 
na chutniyat Aton. 
     
I niy prez sqlzi nakipeli 
obrqshtame za seten pqt 
nazad, kqm skqpi nam predeli, 
ugasnal vzor - za seten pqt 
prostirame rqce v okovi 
kqm nashiyat izguben ray... 
     
Gorchiva skrqb sqrca ni trovi. - 
Proshtavay, roden kray!